Перевод: со всех языков на словенский

со словенского на все языки

Со словенского на:
Все языки
Со всех языков на:
Словенский

v začetku leta

Толкование Перевод

1 early

['ə:li] 1. adverb
1) (near the beginning (of a period of time etc): early in my life; early in the afternoon.) zgodaj

2) (sooner than others; sooner than usual; sooner than expected or than the appointed time: He arrived early; She came an hour early.) (pre)zgodaj
2. adjective
1) (belonging to, or happening, near the beginning of a period of time etc: early morning; in the early part of the century.) zgodnji

2) (belonging to the first stages of development: early musical instruments.) starinski

3) (happening etc sooner than usual or than expected: the baby's early arrival; It's too early to get up yet.) prezgodnji

4) (prompt: I hope for an early reply to my letter.) hiter

•

- earliness
- early bird
* * *
I [ɜ:li]
adjective

zgodnji; prezgodnji; prvi, prvoten, začeten

the early bird catches ( —ali gets) the worm — rana ura zlata ura

one's early days — zgodnja mladost

to keep early hours — zgodaj leči in zgodaj vstati

at your earliest convenience — čimprej

at an early date — kmalu, v bližnji bodočnosti

it is early days yet — je še prezgodaj, še ni čas

an early riser — zgodnji vstajalec, -lka;
II [ɜ:li]
adverb

zgodaj, rano; davno

as early as in June — že junija

early to bed and early to rise makes a man healthy, wealthy and wise — rana ura zlata ura

early in life — v rani mladosti

to get up early — zgodaj vstati; biti zvit

early in the year — v začetku leta

English-Slovenian dictionary > early
2 in

(in(to) usually small pieces: The broken mirror lay in bits on the floor; He loves taking his car to bits.) v koscih; na dele

* * *
I [in]
preposition

1.

v, na (na vprašanje kje?)

in England — v Angliji

in the country — na deželi

in here (there) — tu (tam) notri

in town — v mestu (o katerem govorimo)

in the sky — na nebu

in the street — na ulici

in the territory — na ozemlju;

2.

figuratively

v, pri, na

in the army — v vojski

in the university — na univerzi

in Shakespeare — pri Shakespearju

blind in one eye — na eno oko slep;

3.

v (v posameznih primerih namesto into na vprašanje kam?)

put it in your pocket — daj to v žep;

4.

(stanje, način, okoliščina)

in arms — oborožen

a cow in calf — breja krava

in any case — v vsakem primeru

in cash — v gotovini; pri denarju (biti)

in despair — obupano, v obupu

in doubt — v dvomu

in dozens — na ducate

in English — v angleščini

in good health — pri dobrem zdravju, zelo zdrav

in groups — v skupinah

in E major — v E duru

in liquor — pijan

in this manner — na ta način

in ruins — v razvalinah

in short — na kratko (povedano)

in tears — v solzah

in a word — z eno besedo

in other words — z drugimi besedami

in writing — pismeno;

5.

v, pri, na (udeležba)

to be in it — biti udeležen, udeležiti se

he isn't in it — on ne spada zraven

there is nothing in it — ničesar (resničnega, dobrega) ni v tem, ne splača se, je čisto enostavno; je še neodločeno (dirka);

6.

(dejavnost, opravilo) pri, v

in an accident — pri nesreči, v nesreči

in crossing the river — pri prehodu čez reko

in search of — pri iskanju česa;

7.

(moč, sposobnost)

it is not in her to — tega ona ne zmore

he has (not) got it in him — to je (ni) pravi mož za to;

8.

(časovno)

in the beginning — v začetku

in the day, in daytime — podnevi

in the evening — zvečer

in his flight — na begu

in two hours — v dveh urah, čez dve uri

in March — marca

in one — istočasno

in the reign of — za vlade, za časa vladanja

in my sleep — v spanju, ko sem spal

in time — pravočasno, sčasoma, kdaj

in winter — pozimi

in (the year) 1940 — leta 1940;

9.

(namen, smoter)

in answer to — kot odgovor na

in my defence — v mojo obrambo;

10.

(vzrok, nagib)

in contempt — s prezirom

in his honour — njemu na čast

in sport — za šalo

in remembrance — v spomin;

11.

(razmerje, odnos, zveza)

in as ( —ali so) far as — do take mere

in that — ker, kolikor

well in body, but ill in mind — telesno zdrav, a duševno bolan

in itself — samo po sebi

in number — številčno

in size — po velikosti

equal in strength — enak po moči

the latest thing in s.th. — najnovejše na nekem področju

ten feet in width — 10 čevljev širok (po širini);

12.

po

in my opinion — po mojem mnenju

in all probability — po vsej verjetnosti;

13.

(sredstvo, material)

in boots — v škornjih

a statue in bronze — bronast kip

written in pencil — napisano s svinčnikom

a picture in oils — oljnata slika

dressed in white — oblečen v belo;

14.

(število, znesek)

seven in all — v celem sedem

five in the hundred — pet od sto, ɜ%

one in ten — eden od desetih

in twos — po dva, paroma

not one in a hundred — niti eden od stotih

a place in a million — najbolj primeren kraj
II [in]
adverb

notri, noter, v

to be in — biti doma, biti v hiši; politics biti na vladi (stranka); biti v modi; sport biti na vrsti za udarec; sezona za kaj ( oysters are in)

to be in for a thing — pričakovati kaj, nameravati kaj, nadejati se česa

he is in for a shock — to bo zanj močan pretres

she is in for an examination — čaka jo izpit

the boy is in for a beating — fant bo tepen

to be in for it — iztakniti jo, biti v kaši, ne imeti drugega izhoda

in for a penny, in for a pound — kdor reče a, mora reči tudi b

to be ( —ali keep) in with s.o. — dobro se s kom razumeti

in between — medtem

in and in — vedno isto, vedno znova

the train is in — vlak je prišel

spring is in — pomlad je prišla

the ship is on the way in — ladja pluje v pristanišče

to throw in — pridati

American to be all in — biti čisto izčrpan

in with it! — prinesi, odnesi to noter

to be in on s.th. — sodelovati pri čem, biti poučen o čem

to let s.o. in on s.th. — pritegniti koga k čemu, poučiti koga o čem

to be in up to the neck — biti v veliki stiski
III [in]
adjective

politics in party — vladajoča stranka

in patient — hospitaliziran bolnik

sport in side — stran, ki je na vrsti za udarec
IV [in]
noun

(večinoma plural) vladajoča stranka

the ins and outs — vlada in opozicija; ovinki (ceste, poti); podrobnosti (problema)
V [in]
transitive verb

spraviti (žetev) pod streho

English-Slovenian dictionary > in

См. также в других словарях:

léto — 1 a s (ẹ) 1. čas dvanajstih mesecev, ki se začne 1. januarja in traja do 31. decembra: leto ima 365 dni; lansko, letošnje, preteklo, prihodnje leto; prva četrtina leta; na koncu, ob koncu, v začetku leta / koledarsko leto od 1. januarja do 31.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
začétek — tka m (ẹ̑) 1. prvi trenutek obstajanja kakega a) dela, dejavnosti: vstopili so po začetku predvajanja filma; pot, ki jo opravi vozilo od začetka zaviranja; znak za začetek tekmovanja / obdobje pred začetkom šolanja; tekmovanje šahistov z… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kônec — 1 nca m, mest. mn. stil. koncéh (ó) 1. del, predel, prostorsko najbolj oddaljen od a) izhodišča, začetka: konec njive prerašča plevel / konci brkov so mu silili v usta; odgriznil si je konec jezika / konec knjige je zelo zanimiv / pes ima na… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zgódnji — a e prid. (ọ̄) 1. navadno z glagolskim samostalnikom ki je, se pojavi ob začetku predvidenega časa ali (nekoliko) pred njim: zgodnji izid knjige; zgodnji prihod avtobusa / zgodnja setev; navajen je na zgodnje vstajanje / zgodnje cvetenje;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
jesén — i ž, tož. ed. v prislovni predložni zvezi tudi jésen (ẹ̑) 1. del leta med poletjem in zimo: bila je jesen, ko se je to zgodilo; stavba mora biti zgrajena do jeseni; od jeseni ne piše; vrnil se bo na jesen ob koncu poletja ali v začetku jeseni;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
polétje — a s (ẹ̑) 1. del leta med pomladjo in jesenjo: poletje je minilo, nastopila je jesen; do poletja so končali delo; vrniti se sredi poletja; suho, vroče poletje; ekspr. to je pravo tropsko poletje / ekspr.: vedno bolj vroče je, gremo že v poletje;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pomlád — i ž, tož. ed. v prislovni predložni zvezi tudi pómlad (ȃ) 1. del leta med zimo in poletjem: pomlad se bliža, mineva; ustaviti dela na gradbišču do pomladi / na pomlad se je vrnil ob koncu zime ali v začetku pomladi; sneg je obležal globoko v… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zíma — e ž (í) 1. del leta med jesenjo in pomladjo: zima se bliža, mineva; nekatere živali zimo prespijo; zime preživlja ob morju; do zime bo hiša vseljiva; vrnil se je sredi zime; dolga, huda, mila, mrzla, suha zima; letošnja zima je bila zelo snežena; … Slovar slovenskega knjižnega jezika
bíti — bíjem nedov., 3. mn. stil. bijó; bìl (í ȋ) 1. močno, ostro zadevati se ob kaj: dež bije ob okna; plešoče noge bijejo ob tla; debele kaplje so mu bile v lice; veter jim bije v obraz; toča bije po strehi / preh., pesn. kolesa bijejo enakomerno… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
jesénski — a o prid. (ẹ) 1. nanašajoč se na jesen ž: lep jesenski dan; jesenski meseci / pisani jesenski gozdovi; nastopilo je jesensko deževje / jesenski pridelki; jesenske cvetlice; jesenska setev / (jesenski) podlesek trajnica, ki požene jeseni iz… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ména — e ž (ẹ) 1. knjiž. menjava, menjavanje: mena dobrin / narediti dobro meno / mena razmerja, vremena / stalne zgodovinske mene ♦ med. mena glasu sprememba glasu iz deškega v moškega v dobi pubertete; mutacija 2. astr., navadno v zvezi Lunina mena… … Slovar slovenskega knjižnega jezika

Словари и энциклопедии на Академике

Перевод: со всех языков на словенский

v začetku leta

См. также в других словарях:

Поделиться ссылкой на выделенное

Словари и энциклопедии на Академике

Перевод: со всех языков на словенский

v začetku leta

См. также в других словарях:

Поделиться ссылкой на выделенное

Прямая ссылка: